imaš železno voljo?

Dejavnih mineralov v našem telesu je po doslej znanih dejstvih 18, in sicer baker, cink, fluor, fosfor, jod, kalcij, kalij, klor, kobalt, krom, magnezij, mangan, molibden, natrij, selen, vanadij, železo in žveplo. Za optimalno rast in delovanje membran potrebuje telo še zelo majhne količine arzena, bora, niklja in silicija.

Baker

Je nepogrešljiv pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, ohranjanju lepe kože, odpravljanju sivenja las, izboljšuje plodnost in je sestavni del najmanj petnajstih beljakovin v človeškem telesu.

Vsebujejo ga: lupinarji (ostrige, jastogi, rakovice), drobovina, stročnice, polnozrnata žita, oreški in semena, različna zelenjava (grah, artičoke, avokado, redkvice, česen, gobe in krompir), sadeži (paradižnik, banane, suhe slive ter izdelki iz soje).

Cink

Krepi imunski sistem, bistven za celično rast in obnovo, pospešuje mišično rast in kurjenje maščob, pomaga pri celjenju ran, nastajanju krvi, splošni rasti in vzdrževanju vseh tkiv.

Vsebuje ga: meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

Fluor

Močno vpliva na razvoj zob. V tretjem mesecu nosečnosti se začenja mineralizacija zob. Če v tem obdobju zagotovimo pogoje za vgradnjo fluora v zobno sklenino, bo zob bolj odporen proti kariesu, bolj bel in brez površinskih madežev.

Vir fluora je pitna voda.

Fosfor

Njegova najpomembnejša vloga je vgrajevanje v strukturo kosti in zob. Pomemben je tudi za pravilno delovanje srca in ledvic in za prenos živčnih impulzov.

Vsebujejo ga: ribe, perutnina, meso, jajca, polnovredna žita, oreški, semena.

Jod

Nujno potreben element za delovanje ščitnice. Vpliva na rast organizma, duševni razvoj in presnovo.

Hrana z največjo vsebnostjo joda: bakalar (polenovka), alga kelp, haloga (zelenjava, ki raste na posebni prsti, bogati z jodom), sardine, raki, školjke in druga morska hrana.

Kalcij

Najpomembnejša vloga kalcija je gradnja kosti in zob. Deluje tudi kot kofaktor različnih encimov, pri strjevanju krvi, v nekaterih receptorskih sistemih ter nadzoruje delovanje živčnih in mišičnih celic.

Vsebuje ga: mleko in mlečni izdelki, siri, soja, sardine, losos, arašidi, orehi, sončnična semena, fižol, brokoli, zelje, zelena zelenjava, mineralne vode.

Kalij

Prenaša živčne impulze, ima vpliv na mišično krčenje, ohranja normalen krvni tlak. Vpliva tudi na razvoj zarodka.

Vsebuje ga: surova zelenjava (zlasti krompir in paradižniki), sadje (zlasti banane, citrusi, avokado in melone), sokovi iz citrusov, pusto meso, ribe, fižol in oreški.

Klor

Klor skupaj s kalijem in natrijem vzdržuje razporeditev tekočine in pH, pospešuje prenašanje živčnih impulzov in krčenje mišic, uravnava srčni utrip in krvni tlak ter pomaga pri pravilnem delovanju ledvic in adrenalinskih funkcij.

Zaužijemo ga s kuhinjsko soljo.

Magnezij

Magnezijje najbolj učinkovit proti stresu, širi žile, s tem znižuje krvni tlak in vzdržuje enakomernejše bitje srca, ter omogoča boljši spanec, saj pomirja razdražen živčni sistem.

Vsebuje ga: neoluščeno zrnje, fige, mandeljni, oreški, kakav, semena, temnozelena zelenjava, banane, mineralne vode.

Mangan

Spodbuja nastajanje dopamina. Glavna vloga mangana je koencim v različnih presnovnih procesov. Pomaga telesu pri proizvodnji energije iz živil in je vključen tudi v delovanje ščitnice in tvorbo kosti. Mangan je vključen v delovanje imunskega sistema, in lahko pomaga pri celjenju mišične napetosti in zvinov. Manganov podpira tudi transport mineralov in njihovo absorpcijo, ki ohranja kožo, kosti in hrustanec zdrave.

Najdemo ga v: fižolu, grahu, pesi, v polnozrnatem kruhu, makadamiji, lešnikih, mandljih, soji in čičeriki.

Molibden

Sestavina številnih pomembnih interakcij, ki vodijo do razstrupljanje jeter. Molibden je skoncentriran predvsem v jetrih, ledvicah, kosteh in koži. Absorpcija molibdena se zlahka odvije v prebavnem traktu, in se prvotno izloči predvsem z urinom.

Vsebuje ga: fižol, jetra govedine, žitna zrna, temno zelena listnata zelenjava, stročnice in grah so vsi dobri viri molibdena.

Natrij

Natrij je zelo pomemben za ohranjanje celičnega membranskega potenciala. Potreben je za normalno delovanje živčnih in mišičnih celic.

Zaužijemo ga s kuhinjsko soljo.

Selen

Pomaga pri zaščiti celic pred učinki prostih radikalov, ki nastajajo med normalno presnovo kisika.

Vsebuje ga: morska hrana, ledvice, jetra, žitni kalčki, otrobi, tuna, čebula, paradižnik, brokoli, česen, rjav riž.

Vanadij

Pomemben za kalcifikacijo zob, uglašuje kardialni in živčni sistem, zmanjšuje holesterol, uravnava phospholipide v krvi in je katalizator oksidacije pri mnogih bioloških substancah. Igra tudi pomembno vlogo pri pravilnem delovanju trebušne slinavke.

Najdemo ga v: sadju in zelenjavi, ter seveda v morski soli.

Železo

Potrebno je za tvorbo hemoglobina, mioglobina, nekaterih encimov in presnovo vitaminov B. Njegova najpomembnejša vloga v telesu je oskrba s kisikom.

Vsebuje ga: svinjina, govedina, jetra, rdeče meso, školjke, suhe breskve, škrob, jajčni rumenjak, oreški, fižol, ovsena kaša, fižol.

Žveplo

Ena glavnih sestavin proteinov. Je bistven za zdrave vezi, kite, sklepe in za pravilno delovanje encimov, hormonsko ravnovesje ter pravilno delovanje imunskega sistema in nastajanje tkiv. Je pomembna sestavina pri tvorbi kolagena, elastina, hrustanca in keratina. Skrbi za prožnost, moč in krepitev mišic, kosti, sklepov in notranjih membran. Še posebej pa krepi lase, kožo in nohte. Zadostne količine žvepla v telesu pomagajo do bleščeče polti, sijoče kože in mineraliziranih las. Žveplo pogosto imenujejo tudi »mineral lepote«

Živila, bogata z žveplom, so šparglji, brokoli, rdeča paprika, bučna semena, česen, čebula, vodna kreša.

Share Button

Comments are closed.